Negativne posledice masovne živinoreje

V Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice se čutimo poklicani, da javnosti spregovorimo o marsikateri resnici, ki bi jo pravzaprav morali posredovati politiki ali vsaj pristojni strokovnjaki. Eno takih dejstev, ki težko pricurljajo v javnost v konkretni in jasni obliki, je na primer enormna ekološka škoda, ki jo prinaša masovna živinoreja. Vsakdo sam svobodno izbira svoj način prehranjevanja, pomembno pa je, da se zavedamo posledic svojih odločitev in ravnanja.

 

Pa si na kratko poglejmo nekaj teh vidikov:

Mesojedci so soodgovorni za lakoto v tretjem svetu: 40% svetovne setve žita se porabi kot živalska krma v hlevih masovne živinoreje v industrijskih deželah. 60% krmil za masovno živinorejo pa se uvaža iz držav v razvoju. Za prirejo 1 kg mesa je potrebnih približno 10 kg žita ali druge živinske krme. Le 35 - 40 % žive teže mladega goveda pa po klanju lahko uporabijo kot govedino za človeško prehrano.Dnevno umre 40.000 otrok zaradi lakote. Vsako leto pa umre zaradi lakote 50 milijonov ljudi. Če bi industrijske države zmanjšale svojo porabo mesa samo za 10%, bi se lahko dodatno prehranilo 100 milijonov ljudi. Vemo, da je lakota sicer posledica lokalne revščine in ne globalnega pomanjkanja hrane, se pravi razporeditve bogastva, vendar so številke vseeno zgovorne. Pred petimi leti (l.1999) je bil objavljen v časopisu Time , verjetno sicer ni bil edini te vrste, ki ugotavlja:

"Prav tako kot smo se začeli zavedati polne ekonomske in socialne cene cigaret, bomo odkrili tudi, da ne moremo več subvencionirati ali ignorirati cene masovne proizvodnje goveda, perutnine, svinj, ovc in rib, da bi nahranili vse večje človeštvo. Ti stroški vključujejo zelo neučinkovito porabo pitne vode in tal, veliko onesnaževanje z izločki živali, povečano stopnjo srčnih in drugih degenerativnih bolezni kot tudi vse večje uničevanje gozdov, od katerih je v veliki meri odvisno življenje na zemlji." (Vegan, st 155)

Trdimo lahko, da je masovna živinoreja zapravljanje pridelovalnih površin, saj na 1 hektarju zemlje pridobimo 50 kg govejega mesa ali pa pridelamo 4.000 ton jabolk, 8.000 ton krompirja, 10.000 ton paradižnika ali 12.000 ton zelene. Rečeno drugače: Ista zemeljska površina, ki vzredi meso in z njim nahrani 10 ljudi, bi lahko posejana s prosom, grahom, lečo in ječmenom prehranila 100 ljudi.

Mesojedci so soodgovorni za uničevanje tropskega deževnega gozda: Vsaki 2 sekundi za pridobitev pašnikov uničijo gozd v velikosti nogometnega igrišča. Za en sam hamburger izsekajo 5 m2 tropskega deževnega gozda.

Mesojedci so soodgovorni za vse večje pomanjkanje pitne vode: 50% porabe pitne vode gre v breme masovne živinoreje. Za proizvodnjo 1 kg mesa porabijo povprečno 100X več vode, kot za 1kg žita ali zelenjave. Samo ena klavnica z zmogljivostjo 600 prašičev na dan porabi 120.000l vode na dan. (Preveriti pri Stanku!)

Mesojedci so soodgovorni za onesnaževanje zemlje z gnojem in gnojnico: Pri proizvodnji 1kg svinjskega mesa nastane približno 15 kg gnojnice. Količine teh odplak so približno 4X tako velike kot odplake vseh gospodinjstev skupaj. Tla ne morejo več prenesti teh količin gnoja in gnojnice - posledica: pitna voda, reke in jezera so zastrupljeni z nitrati.

Mesojedci so soodgovorni za nastanek efekta tople grede: Proizvodnja mesa sprošča velike količine CO2-ja, posebno s požiganjem tropski deževnih gozdov za McDonald's & Co. Poleg tega proizvede govedo letno 100 milijonov ton metana, to pa je 20% emisije tega za ozračje zelo škodljivega plina.

Mesojedci pa pravzaprav najprej ogrožajo sebe in svoje lastno zdravje. Namreč: živali so napolnjene s kemoterapevtiko - v masovni živinoreji pristane več kot polovica svetovne proizvodnje antibiotikov, ki jih uživalci mesa seveda pojedo skupaj z mesom. Poleg tega je meso živilo, ki je daleč najbolj obremenjeno s pesticidi. Vzrok: Krma za pitanje je poceni uvožena iz dežel, kjer se uporabljajo pesticidi, ki so v industrijskih državah že prepovedani. Človeški organi tako postajajo odlagališče za posebne odpadke kemične in farmacevtske industrije.

Prehranjevanje z mesom, pa je tesno povezano tudi z nastankom mnogih civilizacijskih bolezni ali boleznimi blaginje, kot jim pravimo: bolezni srca in ožilja, diabetes, osteoporoza... - o tem bomo v drugem delu shoda še govoril .

Do sedaj smo lahko le slutili, kakšne so razsežnosti posledic uživanja mesa, sedaj pa smo že tako daleč, da poleg ekoloških in drugih naravnih katastrof trkajo na naša vrata še številne bolezni ljudi in živali. Kdo si še lahko zatiska oči pred dejstvom, da so množične bolezni živali, kot je BSE, svinjska kuga, ptičja gripa idr, posledica sprevrženega načina prehranjevanja in ravnanja ljudi? Mar nam to ne daje misliti, da smo tudi na tem področju krepko skrenili s prave poti in da je uživanje mesa naših sobitij pravzaprav neka oblika kanibalizma?

Vse to in še mnogo več so zastrašujoči vidiki, ki bi morali strezniti vsakega posameznika, ki še brez zadržkov uživa mesno hrano, predvsem pa politike in razne strokovnjake. Kot je dejal Alex Meyer: "Nihče ne more več reči, da ni vedel, za kaj gre, in nihče ne ve, koliko časa nam še ostaja. Narava je že dala številne opozorilne strele, toda potresi so videti še prešibki, plimski valovi še preplitvi in klimatski premiki še niso dovolj jasni, da bi koga resno skrbelo. Verjetno mora snežiti že v juliju, da bi ljudje opazil, da nekaj ni v redu."

 

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice
www.osvoboditev-zivali.org