Negativne
posledice masovne živinoreje
V
Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice se čutimo
poklicani, da javnosti spregovorimo o marsikateri resnici,
ki bi jo pravzaprav morali posredovati politiki ali vsaj
pristojni strokovnjaki. Eno takih dejstev, ki težko pricurljajo
v javnost v konkretni in jasni obliki, je na primer enormna
ekološka škoda, ki jo prinaša masovna živinoreja. Vsakdo
sam svobodno izbira svoj način prehranjevanja, pomembno
pa je, da se zavedamo posledic svojih odločitev in ravnanja.

Pa
si na kratko poglejmo nekaj teh vidikov:
Mesojedci
so soodgovorni za lakoto v tretjem svetu:
40% svetovne setve žita se porabi kot živalska krma v hlevih
masovne živinoreje v industrijskih deželah. 60% krmil za
masovno živinorejo pa se uvaža iz držav v razvoju. Za prirejo
1 kg mesa je potrebnih približno 10 kg žita ali druge živinske
krme. Le 35 - 40 % žive teže mladega goveda pa po klanju
lahko uporabijo kot govedino za človeško prehrano.Dnevno
umre 40.000 otrok zaradi lakote. Vsako leto pa umre zaradi
lakote 50 milijonov ljudi. Če bi industrijske države zmanjšale
svojo porabo mesa samo za 10%, bi se lahko dodatno prehranilo
100 milijonov ljudi. Vemo, da je lakota sicer posledica
lokalne revščine in ne globalnega pomanjkanja hrane, se
pravi razporeditve bogastva, vendar so številke vseeno zgovorne.
Pred petimi leti (l.1999) je bil objavljen v časopisu Time
, verjetno sicer ni bil edini te vrste, ki ugotavlja:
"Prav tako kot smo se začeli zavedati polne ekonomske in
socialne cene cigaret, bomo odkrili tudi, da ne moremo več
subvencionirati ali ignorirati cene masovne proizvodnje
goveda, perutnine, svinj, ovc in rib, da bi nahranili vse
večje človeštvo. Ti stroški vključujejo zelo neučinkovito
porabo pitne vode in tal, veliko onesnaževanje z izločki
živali, povečano stopnjo srčnih in drugih degenerativnih
bolezni kot tudi vse večje uničevanje gozdov, od katerih
je v veliki meri odvisno življenje na zemlji." (Vegan, st
155)
Trdimo lahko, da je masovna
živinoreja zapravljanje pridelovalnih površin, saj
na 1 hektarju zemlje pridobimo 50 kg govejega mesa ali pa
pridelamo 4.000 ton jabolk, 8.000 ton krompirja, 10.000
ton paradižnika ali 12.000 ton zelene. Rečeno drugače: Ista
zemeljska površina, ki vzredi meso in z njim nahrani 10
ljudi, bi lahko posejana s prosom, grahom, lečo in ječmenom
prehranila 100 ljudi.
Mesojedci so soodgovorni za
uničevanje tropskega deževnega gozda: Vsaki
2 sekundi za pridobitev pašnikov uničijo gozd v velikosti
nogometnega igrišča. Za en sam hamburger izsekajo 5 m2 tropskega
deževnega gozda.
Mesojedci
so soodgovorni za vse večje pomanjkanje pitne vode: 50%
porabe pitne vode gre v breme masovne živinoreje. Za proizvodnjo
1 kg mesa porabijo povprečno 100X več vode, kot za 1kg žita
ali zelenjave. Samo ena klavnica z zmogljivostjo 600 prašičev
na dan porabi 120.000l vode na dan. (Preveriti pri Stanku!)
Mesojedci so soodgovorni za
onesnaževanje zemlje z gnojem in gnojnico: Pri
proizvodnji 1kg svinjskega mesa nastane približno 15 kg
gnojnice. Količine teh odplak so približno 4X tako velike
kot odplake vseh gospodinjstev skupaj. Tla ne morejo več
prenesti teh količin gnoja in gnojnice - posledica: pitna
voda, reke in jezera so zastrupljeni z nitrati.
Mesojedci so soodgovorni za
nastanek efekta tople grede: Proizvodnja
mesa sprošča velike količine CO2-ja, posebno s požiganjem
tropski deževnih gozdov za McDonald's & Co. Poleg tega
proizvede govedo letno 100 milijonov ton metana, to pa je
20% emisije tega za ozračje zelo škodljivega plina.
Mesojedci
pa pravzaprav najprej ogrožajo sebe in svoje lastno zdravje.
Namreč: živali so napolnjene s kemoterapevtiko - v masovni
živinoreji pristane več kot polovica svetovne proizvodnje
antibiotikov, ki jih uživalci mesa seveda pojedo skupaj
z mesom. Poleg tega je meso živilo, ki je daleč najbolj
obremenjeno s pesticidi. Vzrok: Krma za pitanje je poceni
uvožena iz dežel, kjer se uporabljajo pesticidi, ki so v
industrijskih državah že prepovedani. Človeški organi tako
postajajo odlagališče za posebne odpadke kemične in farmacevtske
industrije.
Prehranjevanje
z mesom, pa je tesno povezano tudi z nastankom mnogih civilizacijskih
bolezni ali boleznimi blaginje, kot jim pravimo: bolezni
srca in ožilja, diabetes, osteoporoza... - o tem bomo v
drugem delu shoda še govoril .
Do
sedaj smo lahko le slutili, kakšne so razsežnosti posledic
uživanja mesa, sedaj pa smo že tako daleč, da poleg ekoloških
in drugih naravnih katastrof trkajo na naša vrata še številne
bolezni ljudi in živali. Kdo si še lahko zatiska oči pred
dejstvom, da so množične bolezni živali, kot je BSE, svinjska
kuga, ptičja gripa idr, posledica sprevrženega načina prehranjevanja
in ravnanja ljudi? Mar nam to ne daje misliti, da smo tudi
na tem področju krepko skrenili s prave poti in da je uživanje
mesa naših sobitij pravzaprav neka oblika kanibalizma?
Vse
to in še mnogo več so zastrašujoči vidiki, ki bi morali
strezniti vsakega posameznika, ki še brez zadržkov uživa
mesno hrano, predvsem pa politike in razne strokovnjake.
Kot je dejal Alex Meyer: "Nihče ne more več reči, da ni
vedel, za kaj gre, in nihče ne ve, koliko časa nam še ostaja.
Narava je že dala številne opozorilne strele, toda potresi
so videti še prešibki, plimski valovi še preplitvi in klimatski
premiki še niso dovolj jasni, da bi koga resno skrbelo.
Verjetno mora snežiti že v juliju, da bi ljudje opazil,
da nekaj ni v redu."
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice
www.osvoboditev-zivali.org